Na občinske odloke o načrtu kakovosti zraka v javni razpravi dodatni predlogi
Ljubljana, 21. april 2017 - »Na Ministrstvo za okolje in prostor smo poslali pripombe in predloge na Odloke o načrtu za kakovost zraka na območju večjih slovenskih občin. Z dopolnitvami želimo, da se tam, kjer so plinovodna omrežja že zgrajena ali še bodo, bolje izkoristi zemeljski plin za izboljšanje kakovosti zraka. To je že praksa v zahodni Evropi, in sicer tako pri ogrevanju kot v prometu. Prav z zemeljskim plinom lahko bistveno vplivamo na izboljšano kakovost zraka in to v večini slovenskih mest, kjer se že vrsto let spopadajo s slabo kakovostjo le-tega,« izpostavlja direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina Urban Odar.
Zaključuje se javna obravnava Odlokov o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Kranj, Mestne občine Maribor, Mestne občine Murska Sobota, Mestne občine Novo mesto, Mestne občine Ljubljana, Mestne občine Celje in Zasavja. Zato so se v GIZ za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP), ki že vrsto let podaja predloge za izboljšanje kakovosti zraka, hkrati pa vodi širšo osveščevalno kampanjo o vplivu uporabe zemeljskega plina na kakovost zraka, odločili, da tudi tokrat izrazijo svoje predloge na odloke v javni obravnavi.
»Menimo, da predlagani ukrepi v naših dopolnilih zagotavljajo boljšo kakovost zraka v Sloveniji. Pri tem je pomembno, da so predlagani ukrepi hitro uresničljivi in tudi ekonomsko učinkoviti,« še pojasnjuje Urban Odar. V dopolnitvah so v GIZ DZP tako navedli, da pri prenosu energije po slovenskem plinovodnem omrežju ni izgub in da je ogrevanje s sodobnimi plinskimi tehnologijami energetsko zelo učinkovito – sodobne plinske naprave imajo visoke energetske izkoristke, nekatere med njimi pa že izkoriščajo obnovljive vire energije. Z uporabo teh naprav je mogoče bistveno izboljšati kakovost zraka.
»Občine in država naj uredijo prioritetno rabo zemeljskega plina na območjih, kjer plinovodno omrežje že obstaja ali se predvideva izgradnja novega omrežja. Tej strategiji naj sledi Eko sklad s podeljevanjem finančnih spodbud za večje priključevanje na plinovodno omrežje, istočasno pa na teh območjih ni smiselno finančno spodbujati drugih individualnih načinov ogrevanja,« je še zapisano v dopolnitvah GIZ DZP na predlagane občinske odloke.
S predlogi dopolnitev odlokov so se operaterji distribucijskih sistemov zemeljskega plina zavzeli, da se vozni parki komunalnih služb postopoma obnavljajo z vozili na alternativna pogonska goriva, med katere sodi tudi stisnjen zemeljski plin (CNG). Kot okoljsko primerno alternativno pogonsko gorivo ga je namreč smiselno spodbujati v javnih potniških prometih občin, v javnih gospodarskih službah, taksi službah, poštah in ostalem prometu. V zvezi s tem se predlaga tudi finančna podpora Eko sklada po zgledu spodbujanja električnih vozil. Poleg neposrednega učinka nakupov več takšnih vozil, bi se s tako politiko Eko sklada bistveno povečala prepoznavnost stisnjenega zemeljskega plina kot alternativnega goriva.
Nujno je vzporedno spodbujanje gradnje novih polnilnih mest, saj na tem področju močno zaostajamo za nekaterimi sosednjimi državami. Pri tem v GIZ DZP nasprotujejo finančnemu spodbujanju dizelskih vozil, saj ima to negativne posledice na širitev polnih mest za stisnjen zemeljski plin.
