Onesnaženost zraka povečuje tveganje za pljučne bolezni
Medicinska znanstvena revija The Lancet Oncology je letos junija objavila znanstveni članek o rezultatih raziskave ESCAPE (European Study of Cohorts for Air Pollution Effects), v kateri so avtorji raziskovali vpliv onesnaženosti zraka s prašnimi delci na pojavnost pljučnega raka v Evropi. Rezultati obsežne raziskave so pokazali, da onesnaženost zraka ima vpliv na zdravje prebivalstva v Evropi. Pomembna ugotovitev raziskave je, da povečano tveganje za pljučne bolezni predstavljajo že vrednosti prašnih delcev PM10 in PM2,5, ki so manjše od trenutno veljavnih mejnih vrednosti v Evropski uniji.
Glavni viri prašnih delcev v urbanih okoljih so danes promet in individualna kurišča, kjer za ogrevanje domov uporabljajo energetske vire, ki pri izgorevanju sproščajo večje količine prašnih delcev, zastarele tehnologije ogrevanja in industrija. Energenti, ki povzročajo velike količine prašnih delcev so predvsem: kurilno olje, drva, premog in peleti. Prekomerna onesnaženost s prašnimi delci je značilna za večino urbanih središč v Sloveniji.
V GIZ DZP želimo poudariti, da lahko državljani sami neposredno prispevamo k zmanjšanju onesnaženosti zraka s prašnimi delci z odločitvijo za čiste energente in moderne tehnologije. Pomembno pa je, da pristojne institucije v državi s finančnimi spodbudami in zakonskimi določbami spodbujajo njihovo uporabo.
V raziskavi ESCAPE je sodelovalo 312.944 državljanov evropskih držav. V času poteka raziskave je bilo diagnosticiranih 2095 primerov pljučnega raka. Izvedena meta-analiza je pokazala, da izpostavljenost onesnaženju zraka s trdnimi delci povečuje tveganje za nekatere vrste pljučnega raka. Kot sta v komentarju zapisala japonska znanstvenika Takashi Yorifuji in Saori Kashima, je z rezultati raziskave postavljena domneva, da je občuten vpliv prašnih delcev na pojavnost pljučnih bolezni možen celo pod trenutno veljavnimi mejnimi vrednostmi.
Tehtnost ugotovitev raziskave ESCAPE dodatno podkrepi tudi ocena avtorjev komentarja študije (Takashi Yorifuji in Saori Kashima), ki ugotavljata, da raziskava odpravlja omejitve predhodnih študij onesnaženosti zraka. Zgodnejše študije so preučevale vpliv onesnaženosti zraka na pljučnega raka z ocenjevanjem geografskih korelacij, vendar pa so bile omejene z neustrezno kvalifikacijo izpostavljenosti in z motečimi spremenljivkami. Raaschou-Nielsen in kolegi so po ugotovitvah Yorifuji in Kashima metodologijo izpopolnili s kombiniranjem ocen vpliva iz 17 kohort s standardiziranimi protokoli in z izvedbo meta-analize, kar je povečalo število udeležencev, ki so izhajali iz širokega nabora evropskih regij in zmanjšalo možnost pristranskosti zaradi vzorčenja. Študija ima prednost tudi v visoki stopnji spremljanja in uravnavanja potencialnih motečih spremenljivk, vključno z naborom spremenljivk, povezanih s kajenjem.
