GIZ DZP s pobudo na ministrstva: S stisnjenim zemeljskim plinom do razvoja trajnostne mobilnosti v Sloveniji
Ljubljana, 22. februar 2017 - »S stisnjenim zemeljskim plinom (SZP) bi lahko v Sloveniji bistveno izboljšali trajnostno mobilnost in okrepili uvajanje alternativnih goriv. Imamo namreč dobro delujoče in razvito plinovodno omrežje. Postavitve polnilnih mest bi bile enostavne, kljub temu pa po njihovem številu krepko zaostajamo za sosednjimi držami. Slednje so že prepoznale prednosti tega energenta v prometu, saj gre za fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom. Tako ga je smiselno vpeljati v prihajajoči Energetski koncept Slovenije, umestiti v nacionalni okvir in hkrati vzpostaviti sistem za hitrejšo postavitev avtomobilskih polnilnic,« je v pobudi, poslani ministru za infrastrukturo dr. Petru Gašperšiču in ministrici za okolje Ireni Majcen zapisal direktor v GIZ DZP Urban Odar.
Odar je pobudo GIZ za distribucijo zemeljskega plina utemeljeval tako: »Evropska direktiva o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva iz leta 2014 nalaga sprejetje nacionalnega okvira za razvoj v smeri alternativnih goriv. Z namenom zmanjšanja odvisnosti od nafte in blaženja negativnega vpliva prometa na okolje direktiva določa minimalne zahteve za izgradnjo infrastrukture za alternativna goriva, vključno z oskrbovalnimi mesti za zemeljski plin (utekočinjen in stisnjen zemeljski plin).
Slovenija na področju uvajanja SZP kot alternativnega goriva v prometu močno zaostaja za nekaterimi drugimi državami. V Italiji imajo postavljenih prek 1.000, Nemčiji prek 900 in v Avstriji prek 200 polnilnih mest za ta energent. V Sloveniji imamo trenutno štiri polnilna mesta za SZP, za utekočinjenega pa nobenega.
Subvencije le za električna vozila
Eden izmed razlogov zakaj zaostajamo za temi državami, je, da nimamo stabilnega investicijskega okolja. Država namreč še ni dala jasnega signala, v katero smer bo razvijala alternativna goriva. To pomeni, da odločevalci še niso prepoznali prednosti, ki jih SZP prinaša tako s cenovnega kot okoljskega vidika. O prednostih zemeljskega plina zgovorno priča tudi okoljski test združenja ADAC, (stanje 8/2016) – med prvimi sedmimi najbolj ekološkimi vozili je kar pet avtomobilov na SZP, preostala dva sta električna.
Poleg tega Eko sklad subvencije trenutno namenja le električnim vozilom, ne pa tudi tistim na SZP. Izjema so določene subvencije za javni potniški promet oziroma avtobuse na SZP, a le v tistih območjih, v katerih so sprejeli odlok o kakovosti zraka. Višina subvencij za električno energijo je visoka, za zemeljski plin pa bi lahko bila nižja. To pomeni, da bi z enako količino denarja lahko dosegli bistveno več.
Dobro in učinkovito plinovodno omrežje
V Sloveniji imamo dobro delujoče in učinkovito distribucijsko plinovodno omrežje, ki se nahaja v 82 občinah z največjo gostoto poseljenosti. Tako lahko polnilnice SZP vpeljemo izjemno enostavno. Poleg tega je dostopna in cenovno ugodna tehnologija polnilnih mest in avtomobilov že preizkušena, dodatna testiranja in razvijanja pa niso potrebna.
V GIZ DZP smo se zato odločili, da pristojne odločevalce pozovemo k razmisleku o širši vključitvi zemeljskega plina (utekočinjen in stisnjen zemeljski plin) v Energetski koncept Slovenije in nacionalni okvir spodbujanja trajnostnega razvoja ter razmisleku o dodatnih subvencijah Eko sklada tudi za ta energent, s čimer bi zagotovili ustrezen razvoj alternativnih goriv v prometu. Avtomobili na SZP so namreč predhodniki uporabe biometana, sintetičnega plina, plina pridobljenega s tehnologijo »power to gas« in vodika. Skupna značilnost vseh navedenih goriv je, da so obnovljivega izvora. Korak naprej so zaenkrat storili le v Ljubljanskem potniškem prometu, kjer imajo prek 60 avtobusov na SZP. S slednjimi smo prijazni tudi do okolja, saj je zemeljski plin fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom, hkrati pa vozila pripomorejo k boljši kakovosti zraka.
Odločitev je v rokah vlade
Odločilno vlogo pri uporabi SZP imajo vladni odločevalci, ki bi morali jasno izraziti podporo tej vrsti alternativnega goriva, zagotoviti stabilno okolje za investitorje in razmisliti o finančnih spodbudah. Jasno namreč je, da se od poziva vladi leta 2010, da ustvari pogoje za lažjo uvedbo avtomobilov na SZP, do danes, ni kaj bistvenega spremenilo, zato smo se odločili za ponovno sprožitev pobude.«
